Laguna, kraj brez casa

Opis obmocja
Beneška laguna je eden večjih obalnih ekosistemov v Evropi in v celotnem Sredozemlju, s površino 60.000 hektarjev na katerih je še vedno prisotnih veliko bioloških, rastlinskih in živalskih vrst, od katerih jih je kar nekaj v izumiranju.

Laguna se je oblikovala skozi stoletja iz delcev, peska in kamenja, ki so jih reke prinesle in odložile v bližini morske obale. Ti delci so ustvarili pregrado, znotraj katere se je oblikovala laguna.
Rečne usedline so se še naprej naplavljale v laguni in slednja se je nenehno spreminjala. V bližini izlivov so nastajala močvirja, sipine in močvirnati bregovi.

Voda beneške lagune se izmenjuje z morsko preko odprtin imenovanih "usta luke": Lido, Malamocco in Chioggia. Preko teh odprtin morska voda ritmično priteče in odteče, s pomočjo plimovanja, in se premeša z rečnimi vodami. Zaradi tega je voda v laguni slankasta.
Beneška laguna ima stotine majhnih in večjih otokov.

Nekateri so stalni, drugi se šele gradijo, nekatere napada erozija, drugih spet skoraj ni več.
Nekateri otoki so gosto poseljeni, drugi pa imajo le nekaj hiš in peščico prebivalcev.
Otoka Murano in Burano sta med vsemi tista, ki imata še vedno dovolj bogato ljudsko tradicijo, ki jima omogoča izkoriščanje teh znanj in spretnosti v dokaj živahno gospodarstvo. Drugi otoki kot na primer Torcello, pa izražajo antično bogastvo le v redkih delih, ki jih še ni dokončal zob časa.

Če pogledamo mesto iz ptičje perspektive lahko vidimo, da je Canal Grande prava 'hrbtenica'. To je zastarela struga antične reke, z izlivom v zaliv svetega Marka. Dolg je kar štiri kilometre in v njem se zrcali 185 spomenikov in 15 cerkvenih stavb.
Trg svetega Marka je zagotovo najlepši salon na svetu, od nekdaj je center beneškega življenja z znanimi bari, ki so vstavljeni v romantično in nostalgično atmosfero, ki jo pričara glas violine.

Četrt San Marco (Benetke so razdeljene na šest delov – sestierov) je srce Benetk, prav tako živahni pa so četrti:

Castello z veličastno zgradbo Arsenale, ki je več stoletij bila največja na svetu;

Cannaregio z zelo znanim in zgodovinskim židovskim getom: · San Polo, manjši del mesta, vendar živahen in poln malih prodajaln, krčem in “bacare” kjer lahko najdete značilne jedi beneške kuhinje in okušate slovite 'cicheti' (mali prigrizki na zobotrebcih);

Santa Croce, kjer se znane cerkve in pomembni muzeji vrstijo ob Canal Grande; · Dorsoduro se širi od južnega dela mesta z rtom Punta della Dogana, vse do zaliva svetega Marka.

Tu se lahko sprehodimo po dolgem pomolu Zattere, ki je izvorno služil, od leta 1516, za odlaganje lesnega tovora iz Cadore, ki so ga po rečnih poteh prepeljali splavi.

Blizu starega mesta in najbolj obiskanih poti se nahaja Beneška laguna in njeni otoki.
Obsežna površina z vodo, na pol popravljenimi ozemlji, kjer se območja tišine spreminjajo z različnimi morskimi tokovi in plimovanji.

Lagunski čolni so v teh krajih obstali, kot bi kljubovali hrupnim in ošabnim motornim čolnom.
Tukaj se barve vode, neba in zemlje mešajo z barvami hiš, sipine nudijo gostoljubnost živalskim posebnostim teh krajev. Občudujemo lahko razne čaplje, vodomce, galebe, v prostorni vladavini vsemogočne narave.
Poleg otokov pa območje severne lagune zajema tudi zeleni pas ozemlja, le nekaj minut od

Benetk: Cavallino-Treporti.
Danes je to turistični polotok s 15 km plaže in je zapora med severno beneško laguno in jadranskim morjem. Obala Cavallino-Treporti se prepleta med obdelanimi površinami s cenjeno povrtnino in laguno, v kateri ribici lovijo svežo ribo, ki bogati značilno lokalno kuhinjo. Pesek iz Cavallina so reke tisočletja nalagale v spodnjem toku, prihaja pa iz Dolomitov in mogoče prav zato plaža spreminja barvo ob sončnem vzhodu in zahodu. Pri prehodu iz severne lagune v južno opazimo manjšo prisotnost turistov, kar ji dovoljuje ohranjanje naravne lepote.

Gre za pas ozemlja, sestavljenega iz otokov Lido/Malamocco in Pellestrina, ki brani Benetke pred silno močjo morja. Otok Pellestrina je namreč ozka pregrada dolga več kot 11 kilometrov in se nahaja med odprtim morjem in laguno, ščitijo ga pa najčvrstejše morske obrambne konstrukcije, ki jih je Beneška republika preizkusila v 18. stoletju: obalni jezi imenovani Murazzi.

Ti obalni jezi so umetno zgrajene ceri iz ogromnih skal istrskega kamna in se raztezajo približno dvajset kilometrov v dolžino.