|
|
Najbolj znacilni kraji za Notranjsko deželo so Vrhnika, Logatec, Cerknica, Loška dolina in Postojna.
VRHNIKA
Na Vrhniki je že v rimskih časih stalo naselje Nauportus, ki
je obenem služilo kot rečno pristanišče in vojaška
postojanka. Po zgraditvi tržaške ceste leta 1720 čolnarstvo
ni bilo več aktualno, razvilo se je prevozništvo. Na Vrhniki
je bilo takrat tudi skladišče idrijskega rudnika. Železnica,
zgrajena leta 1857, se je Vrhniki izognila. Kraj je ponovno pridobival
po zgraditvi lokalne železnice leta 1899. Na klancu pod Sv. Trojico
stoji rojstna hiša največjega slovenskega dramatika Ivana Cankarja.
V hiši je urejena spominska zbirka.
Največja naravna znamenitost Vrhniške okolice je Močilnik,
izvir Ljubljanice, ki v sedmih izvirih priteka izpod skalne stene pod kraško
Logaško planoto. Za Špico (735 m), na kateri je postavljen
razgledni stolp, na planoti leži raztresena vas§), na kateri
je postavljen razgledni stolp, na planoti leži raztresena vas Zaplana.
Vrhnika leži v skrajnem jugo zahodnem delu ljubljanske kotline.
Ob robu barja v smeri proti Ljubljani ležijo vasi: Stara Vrhnika,
Ligojna, Drenov grič in v horjulski dolini med polhograjskim hribovjem še
Horjul§. Na barju so vasi zgrajene na osamljenih gričih: Sinja
Gorica, Blatna Brezovica in Bevke. Na stiku barja z Logaško planoto
pa Verd, Bistra s kartuzijanskim samostanom, ki je danes spremenjen v tehniški
muzej z zanimivo zbirko starih avtomobilov in mnogimi drugimi zbirkami.
Le nekaj kilometrov naprej je na začetku doline Borovniščice
Borovnica , ki je izhodišče za sotesko Pekel. Skozi sotesko
je speljana izpostavljena steza.
LOGATEC
Logaška dolina je prva notranjska pokrajina. Kotlina spominja na
kraško polje. Severni del kotline je brez vode, poln vrtač in
pokrit z iglastimi gozdovi. Skozi južni del kotline teče Logačica,
ki ponikne v samem Logatcu.
Središče pokrajine je Logatec, ki je nastal iz sedmih vasi.
Tu je že v rimskih časih stala postojanka. Ob njej se je razvil
kraj, ki je skozi vsa dolga stoletja živel od prevozništva. Železnica
je razvoj Logatca še pospešila. V Logatcu se na staro cesto
Ljubljana-Koper priključi cesta iz Idrije in Vipave. S Pustega polja
(severni del kotline) vodi cesta preko Rovt (700 m) v Žiri in Poljansko
dolino. Na jugu pa vodi stara koprska cesta skozi Grčarevec na Planinsko
polje, najznačilnejše kraško polje v Sloveniji. Leži
med Zagoro na zahodu in kraško planoto Ravnik na vzhodu. Po plitvi
strugi se po Planinskem polju vije Unica. Njen tok je trikrat daljši
od dolžine polja. Polje je pokrito s travniki in redkim drevjem. Samo
bregovi Unice so gosto zaraščeni. Skoraj vsako leto Unica polje
poplavi. Hiše so zato umaknjene v breg.
Avtocesta in železnica sta umaknjeni v vzhodni breg, ob stari cesti
Ljubljana-Koper na zahodu leži Planina , na osamljenem griču
sredi polja Laze in manjša Jakovica.
Unica priteče iz Planinske jame na južni strani polja. V jami
je zgrajena pot do sotočja Pivke in Raka, ki od sotočja dalje
tvorita Unico. Na griču blizu vhoda v jamo stoji Mali grad, nekdaj
last plemiške družine Raubar, kilometer nižje ob Unici
pa ležijo ruševine nekdaj mogočnega zgodnje baročnega
gradu Hasberg, ki je bil požgan v 2. svetovni vojni. Na 703 m visokem
griču nad njim pa so razvaline starega gradu. Ti gradovi so včasih
stražili pomemben prehod v Postojnska vrata.
S stare serpentinaste ceste, ki se iz Planine preko Kačjih rid vzpenja
proti Postojni, je dober razgled na polje.
CERKNICA
V valovitem svetu med Planinskim poljem in Cerkniškim poljem leži
manjša kotlinica, v njej sta naselji Unec in Rakek. Na jugu pod
Javornikom se v gostih gozdovih skriva biser Rakov Škocjan, imenovan
tudi Rakova dolina. Tu se je nekdanjim jamam udrl strop in tako teče
Rak na dnevni svetlobi. Na obeh koncih doline sta se dela stropa ohranila.
Na vzhodni strani je to Mali naravni most, na zahodni strani doline pa
Veliki naravni most. Rak priteče s Cerkniškega polja pod Nesrečnim
gričem (712 m).
Največje slovensko kraško polje je Cerkniško polje.
Tu je največje presihajoče jezero v Evropi, Cerkniško
jezero s 24 km2 površine. Jezero ponavadi nastane po jesenskem deževju,
ko številni izviri na robu polja in potoki s planot, ki polje obkrožajo,
dovajajo toliko vode, da je požiralniki ne morejo več požirati.
Jezero ponavadi presahne v pomladanskih mesecih.
Naselja so razmeščena na robu polja. Središče tega
dela Notranjske je Cerknica , ki je nastala ob rečici Cerkniščici
pod Slivnico (1114). Že v 13. stol. je bil tu sedež županije. Železnica
je Cerknico zaobšla, kar je povzročilo veliko izseljevanje.
Proti zahodu se med Menišijo in Slivnico zajeda dolina Cerkniščice
s številnimi pritoki in stranskimi dolinami. V kotlinici ležijo
Begunje, od tu vodi cesta na Rakitno, ki je v zadnjih desetletjih postala
počitniško naselje. Proti severovzhodu se razprostira gričevnat
svet z mnogimi vasicami in zaselki – Bloška planota.
V kotlini Cerkniškega jezera so ob severnem robu nameščene
vasi Martinjak, Grahovo in Žerovnica , na južnem Otok, Laze in
Gornje jezero , na zahodnem pa Dolenja vas in Dolenje jezero .
LOŠKA DOLINA
S Cerkniškega polja vodi cesta na vzhod skozi vas Bločice do
Bloške police . Tu cesta zavije proti severu na Bloško polje
z vasmi Velike Bloke, Nova vas in številnimi manjšimi zaselki.
Bloke so znane po tem, da so si tamkajšnji prebivalci sami izdelovali
smuči že pred nekaj sto leti. Proti jugu cesta vodi mimo znamenite
Križne jame (v kateri je 22 podzemnih jezerc)v Loško dolino.
Po dolini teče rečica Obrh, ki izvira pod Račno goro z najvišjim
vrhom Petelinjekom (1212) in pod Snežnikom (1796).
Že v srednjem veku je bil znamenit Lož , prvi kraj v dolini.
V 15. stol. je dobil mestne pravice. Na griču (698) nad Ložem
ležijo dobro vidne razvaline Pustega gradu. Po 2. svetovni vojni Lož ni
več mesto. Primat v dolini je prevzel Stari trg. V dolini so še
vasi Podcerkev, Markovec, Vrhnika, Podgora, Pudob, Šmarata in Kozarišče
, kjer stoji eden najslikovitejših slovenskih gradov.
Grad Snežnik je prvič omenjen v pisnih virih leta 1268 kot Sneperch.
Takrat je bil grad last oglejskih patriarhov, ki so ga leta 1395 podelili
Lambergom. Današnja grajska stavba je iz 16. stol. Grad je sezidan
na živi skali sredi naravnega širokega vodnega jarka. Danes
je v gradu urejen muzej.
Iz Loške doline vodi cesta mimo gradu Snežnik, iz Pudoba po
proti bližnjemu Babnemu polju in preko meje v hrvaški Prezid.
Pod Račno goro pa na vzhod v Retje , kjer zavije na sever proti Ribnici.
POSTOJNA
Postojna leži na vzhodnem robu Postojnske kotline, ki jo z vseh strani
obdajajo zaobljena gozdnata kraška pogorja in goli Nanos (1262)
na zahodu.
Reka Pivka priteče iz pivške kotline na jugu. Pri Postojni
vanjo priteče Nanoščica, ki izvira v številnih
izvirih v zahodnem delu Postojnske kotline. Pivka pri Postojni teče
v Postojnsko jamo (dolžina preko 20 km), zaklad pod Poljanami. To
je ena najlepših Evropskih turističnih jam. Že leta 1819
so bili v jami 104 obiskovalci, leta 1904 pa je bilo v njej že preko
10.000 obiskovalcev, da danes pa že preko 25.000.000 obiskovalcev.
Podzemnemu toku reke Pivke lahko sledimo še v turistično urejenih
jamah kakor so Črna jama, jama Pivka in Planinska jama. Vse te jame
so del Postojnskega jamskega sistema. V prostorih inštituta za raziskovanje
krasa v Postojni je odprta stalna kraška muzejska zbirka. Prvi hotel
pa so v Postojni odprli že davnega leta 1874.
Pod previsno skalno steno na pobočju Podgore, samo 9 km iz Postojne
pri Predjami, je v živo skalo vklesan Predjamski grad roparskega viteza
Erazma Predjamskega o katerem obstaja vrsta legend. Prvotni jamski grad
je prvič omenjen v 13. stol. Pred njim so leta 1570 dogradili nov
grad. Danes je grad, kot najslikovitejši v Sloveniji, postal privlačna
turistična točka.
Pri vasi Zagon med Postojno in Predjamo je jama Betalov spodmol,
kjer so arheološka izkopavanja pokazala, da je tu človek živel že
v kameni dobi. V tem delu kotline sta še vasi Landol in Šmihel.
Ob stari cesti za Koper pa Hrašče, Hruševje in Razdrto
, kjer se cesta razcepi v smeri proti Kopru in Novi Gorici.
Iz Postojne vodi cesta skozi Matenjo vas in Prestranek v Pivško
kotlino. V kotlini, ki poteka naravnost proti jugu so še vasi Slavina,
Selce, Petelinje, Trnje in Zagore. Pivka je največji kraj v kotlini.
Od tu se cesta spusti v Košansko dolino, iz nje pa po ozki dolini
potoka Mrzlek v dolino reke Reke proti Ilirski Bistrici in hrvaškemu
Kvarnerskemu zalivu.
V Košanski dolini so še vasi Kal, Narin, Košana, Stara
in Nova Sušica ter nekaj manjših zaselkov.
|
