|
|
GORIŠKA
Občinske uprave Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Brda, Ajdovščina,
Vipava spremljajo in izvajajo aktivno razvojno in promocijsko politiko
turistične ponudbe.
Goriška ima ugodno lego, saj je iz naravovarstvenega vidika zelo
bogata in lepa. Ima možnost ponudbe raznolikega turizma za najrazličnejše
skupine.
Ta izjemen izziv so sprejeli Turistični informativni centri, ki te
dejavnosti izvajajo. Njihova glavna naloga je, da turistu nudijo vse potrebne
informacije,promoviranje in front-office.
Na območju Goriške so aktivni naslednji TIC centri: v občini
Nova Gorica - TIC za območje sosednjih občin, v občini Brda
- TIC za območje Brd in v občini Ajdovščina – TIC
za Ajdovščino in Vipavo. Občina Nova Gorica leži
na zahodnem delu Slovenije, v vzhodnem delu meji z Republiko Italijo, na
severu z občino Kanal ob Soči, na severovzhodnem delu z občino
Idrija, na vzhodu z občino Ajdovščina, na jugovzhodu z
občino Komen in na jugu z občino Šempeter-Vrtojba.
Območje se nahaja na stičišču med sredozemskim svetom,
Alpami in celinsko Evropo, na križišču poti, ki vodijo
skozi padsko nižino proti jugovzhodu, vzdolž Posočja severno
proti osrednji Sloveniji, kamor vodijo potem v panonsko nižino in
proti severovzhodu. Občina Nova Gorica meri 323 km 2 . Najnižjo
točko občine predstavlja potok Vrtojbica v Vipavski dolini 41
m, najvišjo točko pa vrh Trnovskega gozda Golak, ki je visok
1495 m. Popis prebivalstva leta 1991 je pokazal, da je bilo prebivalcev
nekaj več kot 42.000. Mestna občina Nova Gorica je statistično
največje območje Severne Primorske, saj ima več kot 54 okrajev.
Nova Gorica je središče občine in je tudi geografsko središče
pokrajine, ki se razteza severno do občine Bovec in južno do
občine Komen.
Ker je občina glede na geografsko velikost in na število prebivalcev
največja v pokrajini in med največjimi v Sloveniji, je bila imenovana
Mestna Občina Nova Gorica. V Sloveniji imajo mestne občine več kot
10.000 prebivalcev.
Pokrajina je zelo heterogena. Na skrajnem severozahodnem delu meji
z gorskim grebenom Sabotin (609 m), ki ima pred seboj Sveto goro, ki že
spada v kraško pokrajino in s skrajno grebenico dinarskega masiva,
h kateremu spadajo Trnovska in Banjška planota, ki ju loči Čepovanski
suhi dol.
Svetišče Sveta Gora se nahaja na hribu Skalnica (682 m). Z
vrha se razprostira pogled na čudovito pokrajino: ob lepem vremenu
je moč videti Istro, Benetke, Dolomite, Karnijske in Julijske Alpe.
Na hribu stoji veličastno svetišče, posvečeno devici
Mariji. Slednje je bilo obnovljeno leta 1928, saj je bilo uničeno
v prvi svetovni vojni. V bližnji stavbi je muzejska razstava Soške
fronte. V ta svetiščni kraj prihajajo romarji iz cele Slovenije,
Avstrije in drugih Evropskih držav.
Kraj Lokve se nahaja na nadmorski višini 950 m . Je idealen za čudovite
sprehode in ekskurzije v Poldanovec, Golakov, Mojski vrh in Stanov rob.
Trnovski gozd in Banjška planota predstavljata skrajno grebenico
dinarskega masiva. Nahajamo se spodaj na Krasu, kjer ni vodotokov, teren
je težko dostopen in je posejan z vrtačami in kotliči, vzpetinami
in velikimi razpokami, ki so tipične za kraški teren. Velja
si ogledati Ledeno jamo Paradana, ki je globoka 385 m. Na dnu neprestano
nastaja led, ki se je skozi stoletja nabiral in vozil v Trst, nato pa naprej
v Egipt. Osrednji kraj tega območja je gospodarsko razvitejša
in bolj naseljena Vipavska dolina.
Podnebje je različno. Zima prekrije pokrajino s snežno belino,
burja pomete Vipavsko dolino in Posočje, zelo vroče poletje pa
sili prebivalce, da se hladijo v bazenih in rekah.
Nova Gorica je pomembno kulturno in znanstveno središče, ki
se neprestano razvija. Ima večje število osnovnih in višjih šol,
ki jih obiskujejo učenci iz cele Severne Primorske. Ponudba izobraževanja
se ne omejuje na višješolski študij: razvija se tudi
Politehnika v Novi Gorici (naslednica Fakultete ekoloških znanosti,
ki je bila ustanovljena leta 1995) z dodiplomskim in podiplomskim študijem.
Številne so tudi kulturne ustanove s sedežem v mestu, ki pa
so pomembne za vso pokrajino: Goriški muzej , ki razpolaga s številnimi
razstavnimi prostori, Kulturni dom, ki ga obiskujejo ljubitelji glasbe,
Primorsko dramsko gledališče , najmodernejša knjižnica
France Bevk in pokrajinski Arhiv.
Nova Gorica je zelo mlado mesto. Leta 1996 je praznovalo svojo petdesetletnico.
Po drugi svetovni vojni je bilo na konferenci v Parizu odločeno, da
se Gorica dodeli Italiji. Vipavska dolina in Posočje sta tako ostala
brez trgovskega, industrijskega in kulturnega središča. Zato
se je na Solkanskem polju zgradilo novo mesto (Solkan je kraj, ki je star
prav toliko kot Gorica, 1000 let leta 2001) in na prodnatih tleh hudournika
Koren. Okolica današnjega mesta je že stoletja poseljena in
tudi kraja kot sta Šempeter in Vrtojba sta stara skoraj tisoč let.
Urbanistični in industrijski razvoj mesta je narekovala državna
ureditev Socialistične federativne Republike Jugoslavije Značilni
pečat je videti v arhitekturi zgradb s tipičnimi stanovanjskimi
bloki ter velikimi in ravnimi cestami. Veliko denarja je šlo za
pospeševanje industrializacije tega območja. Zrasla in razvijala
so se gradbena in prehrambena podjetja. Cveteli sta lesna in mehanska industrija.
Slovenija je od leta 1991 neodvisna država. Danes je Nova Gorica pomembno
središče namenjeno predvsem storitvenemu, športnemu,
upravnemu, sanitarnemu in izobraževalnemu sektorju.
Turizem, storitve in trgovina,vse bolj pridobivajo na pomenu, medtem
ko sta industrija in obrt nekoliko zapostavljeni. Razvoj Nove Gorice omogoča
strateški položaj mesta ter cestne povezave, saj se nahaja
v neposredni bližini pomembnih cestnih in železniških
poti. Mesto slovi po igralnicah glavne družbe HIT.
V okolici mesta se ukvarjajo s kmetijstvom in sicer z vinogradništvom,
sadjarstvom in vrtnarjenjem. Obiskati velja predvsem vilo Bartolomei (kjer
so razstavni prostori Goriškega muzeja ), reko Sočo, gozd Panovec,
grad Kromberk, Globočnik, grad Rihemberk, grad Vogrsko, hrib Sabotin
in Kostanjevico, kjer se nahaja frančiškanski samostan. V kripti
samostana je pokopan Karl X Burbonski, ki je umrl v Gorici, v času širjenja
epidemije kuge.
Najpomembnejši prazniki in dogodki se odvijajo v krajih blizu mesta
in so povezani z naravnimi cikli: v juniju praznik vrtnic, v juliju praznik
košnje na Banjški planoti, v avgustu sejem na Trnovski planoti,
septembra v Ligu tradicionalni praznik medu, oktobra kostanjev praznik,
novembra praznik Svetega Martina, praznik mladega vina, decembra Silvestrovanje
v središču mesta Nova Gorica.
ŠEMPETER VRTOJBA
Občina Šempeter meji na severovzhodu z občino Nova Gorica
in na jugu z občino Miren-Kostanjevica. Na zahodu meji na državno
slovensko-italijansko mejo. Občina leži na skrajnem vzhodnem
robu goriške ravnine, ki se stika z Vipavsko dolino. Predstavlja
naravno zaledje mest Gorica in Nova Gorica.
Občina Šempeter - Vrtojba je zelo mlada, saj je nastala šele
leta 1995. Pred tem je bila eden od petih okrajev občine Nova Gorica.
Meri 15 km2 in je najmanjša slovenska občina. Ima 6255 prebivalcev
in se uvršča med srednje-velike občine. Občani živijo
v dveh okrajih: v Šempetru pri Gorici in v Vrtojbi.
Območje občine Šempeter - Vrtojba je s krajinskega in
klimatskega vidika zelo zanimivo. Hribi, ki obkrožajo Vrtojbo in Bilje
ter večji del goriškega območja, zagotavljajo odlične
pogoje za kmetijstvo. Iz tega razloga je bila že v preteklosti krščena
kot "Goriški vrt".
Poleg svojega dela se prebivalci ukvarjajo še z vinogradništvom,
s sadjarstvom, z zelenjavo.
Zelo verjetno je bila občina naseljena že v VIII. stoletju pred
našim štetjem. Predpostavlja se, da so takratni prebivalci
talili železo na hribu Svetega Marka. Prva pisna pričevanja o
obstoju občine segajo v začetek XIII.stoletja. Šempeter
in Vrtojba sta bila takrat majhna kraja, ki sta oskrbovala največji
gospodarsko-administrativno in trgovsko središče v Gorici.
Kraj se je začel pridobivati pomemben industrijsko, cestni in trgovski
pomen v Vipavski dolini šele po drugi svetovni vojni. Mnoge pomembnejše
zgradbe so bile med vojno uničene zaradi soške fronte. Najbolj
zanimive zgradbe so župnijska cerkev Svetega Petra in v Vrtojbi, značilni
vodnjaki, pročelje palače Coronini in spomeniki padlim žrtvam
v drugi svetovnim vojni. Najvišja točka, od koder se razprostira čudovit
pogled na Vipavsko dolino, na Goriško ravnino, na Gorico in okolico
in ob lepem vremenu celo na Gradež je hrib Svetega Marka, kjer se
nahaja slovita restavracija Mark.
Če si malo bolj pozorno ogledamo slovensko ozemlje ne moremo prezreti
pomembnost cestne infrastrukture občine Šempeter - Vrtojba.
Ceste so povezane z avtocesto, ki povezuje padsko in panonsko nižino. Železniška
mreža je bila zgrajena že leta 1906 za povezavo Dunaj-Trst. Tu
naj bi šel koridor E 5. Pomembna je tudi cestna povezava s slovensko
obalo, s Krasom, z Vipavsko dolino in Posočjem, Koroško in
Avstrijo. S cestno infrastrukturo so se razvile številne transportne
dejavnosti. V občini so številni špediterji, skladiščniki
in avtoprevozniki.
BRDA
Območje občine Brda leži na desnem bregu reke Soče;
občina se nahaja na skrajno zahodnem delu Slovenije.
Ime Brda v slovenščini in Collio v italijanščini
se nanaša na geografsko območje, z enakimi morfološkimi
značilnostmi. V svetu je pokrajina znana po svojem edinstvenem proizvodu
- vinu. Brda lahko občudujemo, ker se razprostirajo od stolpa Gonjače,
ki je visok 23 m, od koder se pogled razprostira na Furlansko ravnino do
morja, od Julijskih Alp, do Dolomitov, od Trnovskega gozda do Vipavske
doline, do Krasa.
Občina Brda meri 72 km2 in ima približno 6000 prebivalcev. Z
novim zakonom o lokalni samoupravi iz leta 1995 je bila ustanovljena občina
Brda, ki zajema 45 okrožij. Sedež občinske uprave je v Dobrovem.
Poleg tega je 14 krajevnih skupnosti in ena v kraju Medana.
Območje je zelo rodovitno. Spomladi nabirajo češnje, poleti
pa breskve. Tu rastejo tudi marelice, hruške, jabolka, fige, slive
in oljka. Ob prvem mrazu nabirajo tudi zadnji sadež - kaki. Hribi,
hiše in kleti oživijo predvsem v času trgatve. V kraju
Vipolže je bilo ustanovljeno Študijsko središče,
ki se ukvarja z višješolskim in specialističnim študijem
vinarstva in vinogradništva. V Šmartnem so bile vložene
večje naložbe za restavriranje hiše Collio, v kraju Medana
sta bili obnovljeni hiši pesnika Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta.
Brda so bogata z zgodovino. Na sedežu občine Dobrovo se nahaja
grad iz XVII. stoletja, ki se po obnovi obiskovalcem razkazuje v vsej svoji
lepoti. V grajskih prostorih prirejajo večere klasične glasbe
in pokušnje lokalnih vin. Prirejena je tudi stalna razstava slikarja
Zorana Mušica . V kraljevskih kleteh je mogoče videti slovito
vinoteko. Druga dva znana gradova sta v Vipolžah. Najpomembnejši,
iz XI. stoletja, se nahaja v vzhodnem delu. Nekoč je bil lovski dvorec
goriških grofov. Njihova posebnost so zvoniki posejani po hribih.
Okrašeni so z zobčastim nadzidkom, ki se ga zelo lepo vidi
od daleč. Najbolj znana cerkev je v Kojskem, kjer je ohranjen edini
gotski oltar z vratci v vsej Slovenji iz leta 1515. Eden najlepših
krajev Brda je Šmartno, ki je proglašen za državni kulturni
spomenik. Do danes je Šmartno ohranilo ostanke sredozemskega kraja.
Dviga se nad ostanki rimskega tabora. Zidovi s stolpi segajo v prvo polovico
XVI. stoletja. Kraj je bil zgrajen v času turških vdorov. Med
najpomembnejšimi prireditvami je v juniju mesecu praznik češenj,
ko se organizira kolesarski maraton češenj. Novembra, je praznik
Svetega Martina, ko se okuša mlado vino.
Občina ima osnovno šolo z dislocirano enoto. Tudi v Dobrovem
in Kojskem imajo vrtce, glasbeno šolo ter številna kulturna
društva: pihalni orkester, šest zborov, nekaj turističnih
društev.
Brda so predvsem kmetijsko območje in mnogi občani so zaposleni
v podjetjih blizu Anhova, v Meblu, Gostolu ali v Iskri. Mnogi drugi pa
odhajajo na delo v Italijo. Veliko je zasebnih podjetij.
Vinarstvo in vinogradništvo sta glavni dejavnosti Brd, ki temeljita
na dolgoletni tradiciji. Danes dosega površina za vinograde 2000
hektarjev. Najbolj znana bela vina so Rebula, Tokaj, Pinot, Sivi Pinot,
Chardonnay in Sauvignon, črna pa Merlot in Cabernet. Posamezniki in
zadruge se trudijo proizvajati prvovrstna svetovno konkurenčna vina.
Skoraj 700 vinogradnikov je združenih v vinogradniško zadrugo,
samostojnih pa je 135. Vino se ne proizvaja masovno, ampak se proizvajajo
samo prvovrstna vina. Leta 1999 je bila registrirana blagovna znamka Brda
(v Italiji je registrirana blagovna znamka Collio) zaradi večje prepoznavnosti
in konkurenčnosti v tujini.
Zadnje čase je večja pozornost posvečena sadjarstvu. Površina
namenjena sadjarstvu je pribl. 600 hektarjev. Nedavno je bila ponovno vpeljana
oljka, ki je bila v hudi zimi leta 1929 uničena zaradi zelo nizkih
temperatur, zaradi katerih je reka Soča zmrznila. Vse večji pomen
dobiva tudi turizem zaradi izjemne lepote pokrajine in številnih
zgodovinskih zanimivosti.
AJDOVŠČINA
Občina Ajdovščina se nahaja v zahodnem delu Slovenije,
na prehodu med Furlanijo in osrednjo Slovenijo, v osrednjem delu Vipavske
doline, kjer se srečata potoka Hubelj in Lokavšček. Je
zelo slikovita. Od vzhoda proti severu jo obkrožajo hribi Nanos, Hrušica
in Trnovo, južno, pa jo od Krasa ločujejo Vipavski hribi.
Občina meri 245 km2 in ima pribl. 17400 prebivalcev, ki živijo
v 45 okrožjih in 26 krajevnih skupnostih. Ajdovščina je
sedež občine (103 m ), ki ima pribl. 7000 prebivalcev. Najvišja
točka občine je vrh Mali Golak (na 1495 m nadmorske višine),
najnižja pa rokav Vipave pod Batujami (60 m).
Ajdovščino ( Ad fluvium frigidum, ob hladni reki) so zgradili
Rimljani na poti, ki je šla od polotoka proti panonski nižini
in Balkanu. V IV. stoletju so Rimljani na stičišču rek
Lokavšček in Hubelj zgradili vojaško postojanko (castrum),
ki se je nahajala na obrambni liniji Clauster, na vzhodni meji cesarstva.
Leta 451 jo je Atila uničil in od takrat pa do leta 1507, ko ji je
cesar Maksimiljan I podelil status mesta, se o tem kraju ni več slišalo.
Območje je bilo avstrijsko do leta 1918, ko jo je prevzela italijanska
uprava do leta 1943. Od leta 1943 do aprila leta 1945 pa so jo zasedli
Nemci. 5. maja 1945, je bila v osvobojenem mestu imenovana prva slovenska
vlada.
Občina ima številna umetniška društva in zbore
med katerimi je najbolj znano pevsko društvo Srečko Kosovel.
V tem kraju ima sedež tudi glasbena šola "Vinko Vodopivec",
ki je zelo znana saj nadaljuje z glasbeno in vokalno tradicijo, katere
korenine segajo v konec XIX. stoletja. V Ajdovščini je rojstna
hiša najpomembnejših umetnikov kot Veno Pilon, ki se je tu
rodil in tudi umrl. Tu sta se rodila tudi pisatelj Danilo Lokar in portretist
Anton Cebej, katerega dela so razstavljena v cerkvi Sv. Janeza Krstnika.
Takoj po drugi svetovni vojni je industrializacija omogočila mestu
nov razmah. Težka industrija pa se ni razvila. So se pa razvile prehrambena
industrija ( Mlinotest , Fructal ), tekstilna industrija ( Tekstilna ),
lesna industrija in gradbena industrija ( Lipa tovarna pohištva,
Primorje cestno podjetje). Ta podjetja so slovenska in izvažajo tudi
v tujino.
Odlična klima in plodna tla omogočata gojenje različnih
vrst sadja, zelenjave in povrtnin. Eden najbolj prestižnih proizvodov
je vino. V glavnem se proizvajalci združujejo v različna združenja
kot je združenje vinogradnikov in čebelarjev.
Zaradi posebne kombinacije rimskih ostankov in srednjeveških zgradb
je Ajdovščina z arhitektonskega vidika zelo zanimiva. Prevladujejo
sakralne zgradbe, saj so se cerkve gradile že v času gotike.
Med najlepšimi spomeniki je Vipavski križ (stari benediktinski
samostan), Šmarje, mestno jedro Ajdovščine in Tabor
nad Črnicami, ki je eno najlepših in razširjenih arheoloških
krajev Primorske s starimi hišami. Najstarejša sega v leto
1413. Mestece obkroža mestno obzidje in na enem od hribov se nahaja
cerkvica.
VIPAVA
Mestece Vipava se nahaja na pobočju hriba Nanos, v bližini ustja
reke Vipava.
Vipavska dolina leži v zahodnem delu Slovenije, na prehodu iz Furlanske
nižine v osrednjo Slovenijo. Od vzhoda proti zahodu jo obkrožajo
vzpetine Nanosa, del Hrušice in Trnovega gozda, na jugu jo od Krasa
ločujejo hribi. Najpomembnejša posebnost tega kraja je odprtost
doline samo proti zahodu. S te strani prihaja sredozemska klima. V tem
kraju pa pogosto divja burja, ki lahko dosega hitrost 120 km/h in je včasih
zaradi nje glavna cesta zaprta tudi deset zaporednih dni.
Občina šteje 5178 prebivalcev in je razdeljena na 10 krajevnih
skupnosti, ki združujejo 20 okrožij. Vipava se nahaja na 102
m nadmorske višine, njena površina meri 10741 ha; od teh
je 3241 ha dolin, 4500 ha gora in 3000 ha hribčkov kjer rastejo vinogradi,
ki dajejo odlično vino. Proizvodnja belega vina je 70%, 30% proizvodnjo
pa predstavlja črno vino. Nad Vipavo stojijo ostanki starega gradu.
Imenuje se tudi slovenske Benetke, ker se dviguje nad vodami Vipavske doline. Številni
potočki, ki se stekajo v reko Vipava, ki prečka mesto, so prisilili
prebivalce, da so zgradili številne mostičke, ki predstavljajo
pravo mojstrovino. Najbolj veličasten most se nahaja za palačo
Lantieri v središču mesta in je najbolj slovit spomenik v tem
kraju. Palača in vsa okolica predstavljajo izjemno priložnost
za razvoj in ponovno oživitev mesteca. Danes je palača v prodaji,
ker je naložba v njeno obnovo in modernizacijo prevelik zalogaj.
Na pokopališču lahko vidimo dva od šestih sarkofagov
v Evropi, ki sta stara več kot 4500 let: sem jih je prinesel Anton
Lavrin, častni konzul avstrijske monarhije na egipčanskem dvoru.
Nedaleč od Vipave se na hribu dviguje poznorenesančni grad Zemono,
ki ga obkrožajo vinogradi. Njegov stalni gost je bil sloviti beneški
pisec komedij Carlo Goldoni.
V vsej Vipavski dolini so številni gradovi in palače (Lože
, Col, Slap, Velike Žablje, Vipavski kri ž) . Številne
so tudi cerkve, ki so bile zgrajene v dobi gotike. Nekateri kraji so priznani
kot kulturno-umetniška dediščina in sicer Vipavski križ ,
Goče in Šmarje.
Občina Vipava je bila ustanovljena leta 1991, takoj ko je Slovenija
postala neodvisna. Glavne razvojne smernice prave so:
1) ker je občina ekološko zdrava in neoporečna skuša
promovirati dejavnost kmečkega turizma s spodbujanjem zasebnikov;
2) promocija alternativnega turizma, ki je povezan z jadranjem, s
sprehodi in ekskurzijami in z rečnim ribolovom;
3) vrednotenje zgodovinskega turizma, ker ima v Vipavi in bližnji
okolici številne znamenite hiše zgodovinske in umetniške
vrednosti.
V občini so številne samostojne dejavnosti, ki so predvsem
storitveno usmerjene. Veliko se ukvarjajo s sirarsko in vinogradniško
dejavnostjo. V Vipavi je sedež pomembne družbe Agroind .
V Vipavski dolini je glavna dejavnost kmetijstvo. V nižini so klimatske
razmere idealne za pridelovanje sadja (češnje, breskve in marelice)
ter povrtnin. Na sončni strani pa se razprostirajo vinogradi, ki dajejo
odlična vina. Prva klet je bila zgrajena leta 1894.
|
