Jegulja
|
 | Latinsko ime: Anguilla anguilla (Linneo, 1758)
Italijansko narečno ime: Bisato
Slovensko narečno ime: bižat
Značilnosti vrste
Jegulja je katadromna vrsta (migrira iz sladkih vod v morja na drstenje) drsti se v morskih globinah, toda mnogo časa preživi v sladkih vodah in ko doseže spolno zrelost zaplava v morje za drstenje.
Na večje skupine naletimo tako v stoječih vodah ali somornicah, kot tudi v rekah, jezerih in hudournikih. Najraje se nahaja v senčnatem okolju in lahko preživi cele dneve mirujoča v substratu ali skrita v brlogu.
Zgodovina, kultura in povezanost s krajino
Že v pradavnini so imeli jeguljo za sveto žival in njena podoba je, kot piše latinski zgodovinar Plinij krasila templje v Heloru (Siracusa) in Kareji. Zanjo so se zanimali filozofi npr. Aristotel in zgodovinarji, npr. Plinij.
Zaradi svojega gospodarskega pomena imamo jeguljo za eno izmed najbolj pomembni vrst gospodarskega in socialno-kulturnega premoženja na Severnem Jadranu. Jegulja je gospodarsko pomembna, komercializirajo jo še živo, svežo, zmrznjeno, dimljeno in konzervirano v pločevinkah.
Jegulje pripravljajo na več načinov, odvisno od področja in njene velikosti. Jeguljo, težko do petsto gramov uživamo ocvrto, pečeno na žaru ali kuhano, tiste pa, ki so težje od enega kilograma, pečejo na ražnju.
Načini lova
Jeguljo lovijo na več načinov: s posebno harpuno s trinajstimi ostmi (po beneško v obliki pahljače, ali pa navpično kot v Chioggi), s parangali ali na trnek z rakci, ki so najboljša vaba in v posebne mreže (bertovella), ki jih nalašč za to razprostrejo v laguno in na izlive sladkovodnih tokov.
V preteklosti je bilo te ribe v velikih količinah; zadnjih deset let pa je prišlo do drastičnega znižanja ulova in posledično zvišane cene.
| | Spodnji seznam obsega prodajna mesta, kjer je možno kupiti proizvod iz recepta, tako na izbranem območju kot tudi na vseh drugih območjih. Taka rešitev je bila izbrana zato, ker vam omogoča premikanje znotraj območja.
| | | | | |
)
